Vodič – o izbiri nadstreška za avto

KLIMATOGRAFIJA SLOVENIJE
Karakteristična snežna obtežba je maksimalna snežna obtežba s povratno dobo 50 let. Izračunana je po Gumbelovi metodi. Poznati moramo debelino snežne odeje in gostoto snega. Slovenija je razdeljena v 4 območja z enako porazdelitvijo snežne obtežbe z višino. © Agencija RS za okolje – Urad za meteorologijo, 2002.

Vir – Pripravila: Tadeja Ovsenik-Jeglič, Tajda
Mekinda-Majaron

Karakteristična snežna obtežba

METODOLOGIJA Osnovni podatek predstavlja maksimalna letna snežna obtežba na tleh, ki jo izračunamo iz debeline snežne odeje in njene gostote oz.
vsebnosti vode. Ker največja obtežba običajno ne sovpada z največjo debelino, moramo poznati gostoto snega za vsak dan oz. vsaj za vsak padavinski dan. Meritve morajo potekati vsaj 20 let in to na mestih, ki so značilna za
širše območje. Takšnih postaj je v Sloveniji
21. Iz teh podatkov smo po Gumbelovi metodi izračunali maksimalno snežno obtežbo s povratno dobo 50 let, ki se imenuje tudi karakteristična snežna obtežba.
Tako majhno število podatkov ne zadostuje
za izdelavo karte, zato smo si pomagali s statističnim modelom. Poiskali smo povezavo med karakteristično snežno obtežbo in maksimalno debelino snežne odeje s povratno dobo 50 let. Za izračun te količine smo potrebovali letne maksimalne višine snežne odeje za vsaj
10 let. Maksimalno višino snežne odeje s povratno dobo 50 let smo računali po Gumbelovi metodi.

V preglednici 1 je maksimalna višina snežne odeje s povratno dobo 50 let za celotno obdobje delovanja do leta 1995 za nekatere postaje.

Dobljene podatke o karakteristični snežni obtežbi smo razvrstili v več območij ali con.

Značilnost ene cone je, da znotraj nje velja
enaka porazdelitev snežne obtežbe z višino.
Končni rezultat je karta Slovenije z vrisanimi
mejami območij in tabelarični prikaz karakteristične snežne obtežbe na vsakih 100 m nadmorske višine za vsako območje posebej.

Glede na potek snežne obtežbe z višino lahko
razdelimo Slovenijo v štiri območja. Vendar
so tudi znotraj teh območij manjša odstopanja. Tako imajo kraji, ki ležijo na koncu ozkih in globokih dolin precej večjo obtežbo, kot bi jim jo prisodili glede na nadmorsko višino (npr. kraji ob Bohinjskem jezeru, Mežica). Obenem pa je snežna odeja na območjih z burjo razmeroma neenakomerna, saj zaradi vetra nastajajo zameti, pa tudi spihana mesta.

Problem z vetrom je tudi v gorah. Ker je mreža postaj v gorskem svetu razmeroma redka in ker so tudi meritve močno odvisne od mikrolokacije in niso reprezentativne za širše območje, smo snežne obtežbe računali samo do nadmorske višine 1500 m. Ocena obtežbe na Kredarici, na višini 2514 m, je 24 kN/m2.