Vodič – o izbiri nadstreška za avto

Pred montažo nadstreška za avto (ali katerikoli nadstrešek) – recimo za teraso ali balkon je potrebno najprej preveriti obtežbo snega in vetra.  

Prilagamo sledečo tabelo – kjer so vidne obtežbe snega in vetra po celi Sloveniji:

Nadstrešek nad vrati. Narejen po meri. Več o nadstreških / konstrukcijah narejenih po meri tukaj: https://sintex.si/nadstreski-po-meri/

KLIMATOGRAFIJA SLOVENIJE
Karakteristična snežna obtežba je maksimalna snežna obtežba s povratno dobo 50 let. Izračunana je po Gumbelovi metodi. Poznati moramo debelino snežne odeje in gostoto snega. Slovenija je razdeljena v 4 območja z enako porazdelitvijo snežne obtežbe z višino. © Agencija RS za okolje – Urad za meteorologijo, 2002.

Vir – Pripravila: Tadeja Ovsenik-Jeglič, Tajda
Mekinda-Majaron

Karakteristična snežna obtežba

METODOLOGIJA Osnovni podatek predstavlja maksimalna letna snežna obtežba na tleh, ki jo izračunamo iz debeline snežne odeje in njene gostote oz.
vsebnosti vode. Ker največja obtežba običajno ne sovpada z največjo debelino, moramo poznati gostoto snega za vsak dan oz. vsaj za vsak padavinski dan. Meritve morajo potekati vsaj 20 let in to na mestih, ki so značilna za
širše območje. Takšnih postaj je v Sloveniji
21. Iz teh podatkov smo po Gumbelovi metodi izračunali maksimalno snežno obtežbo s povratno dobo 50 let, ki se imenuje tudi karakteristična snežna obtežba.
Tako majhno število podatkov ne zadostuje
za izdelavo karte, zato smo si pomagali s statističnim modelom. Poiskali smo povezavo med karakteristično snežno obtežbo in maksimalno debelino snežne odeje s povratno dobo 50 let. Za izračun te količine smo potrebovali letne maksimalne višine snežne odeje za vsaj
10 let. Maksimalno višino snežne odeje s povratno dobo 50 let smo računali po Gumbelovi metodi.

V preglednici 1 je maksimalna višina snežne odeje s povratno dobo 50 let za celotno obdobje delovanja do leta 1995 za nekatere postaje.

Dobljene podatke o karakteristični snežni obtežbi smo razvrstili v več območij ali con.

Značilnost ene cone je, da znotraj nje velja
enaka porazdelitev snežne obtežbe z višino.
Končni rezultat je karta Slovenije z vrisanimi
mejami območij in tabelarični prikaz karakteristične snežne obtežbe na vsakih 100 m nadmorske višine za vsako območje posebej.

Glede na potek snežne obtežbe z višino lahko
razdelimo Slovenijo v štiri območja. Vendar
so tudi znotraj teh območij manjša odstopanja. Tako imajo kraji, ki ležijo na koncu ozkih in globokih dolin precej večjo obtežbo, kot bi jim jo prisodili glede na nadmorsko višino (npr. kraji ob Bohinjskem jezeru, Mežica). Obenem pa je snežna odeja na območjih z burjo razmeroma neenakomerna, saj zaradi vetra nastajajo zameti, pa tudi spihana mesta.

Problem z vetrom je tudi v gorah. Ker je mreža postaj v gorskem svetu razmeroma redka in ker so tudi meritve močno odvisne od mikrolokacije in niso reprezentativne za širše območje, smo snežne obtežbe računali samo do nadmorske višine 1500 m. Ocena obtežbe na Kredarici, na višini 2514 m, je 24 kN/m2.

Tabela 1: Maksimalna višina snežne odeje s
povratno dobo 50 let
POSTAJA      NADMOR. VIŠINA (m)   MAKS. VIŠ. SNEGA (cm)      OBDOBJE
Rateče                   864                   236                   1951-1995
Ljubljana                   299                   116                   1951-1995
Novo mesto                    220                      95                    1951-1995
Kočevje       461                    145                   1951-1995
Celje                   244                   84                   1951-1995
Maribor                   275                   85                   1951-1995
Murska Sobota                   188                   72                   1951-1995
Brnik                   384                   116                   1951-1995
Bovec                   452                   156                   1951-1995
Portorož                   92                   20                   1951-1995
Bilje                   55                   20                   1962-1995

Tabela 2: Karakteristična snežna obtežba
POSTAJA        NADMOR. VIŠINA (m)       KARAKTER. SNEŽNA       OBTEŽBA (kN/m2)
Rateče       864       5.5
Ljubljana       299       3.0
Novo mesto       220       1.7
Kočevje       461       3.3
Celje       244       1.4
Maribor       275       1.5
Murska Sobota       188       1.4
Brnik       384       2.1
Bovec       452       3.3
Portorož       92       0.25
Bilje       55       0.25

Cona A
Višina(m) Do 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 1100 1200 1300 1400 1500
Sk (kN/m2) 1.4 1.5 1.6 1.7 1.8 2.0 2.2 2.4 2.7 3.0 3.3 3.6 3.9 4.2


Cona B
Višina(m) Do 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 1100 1200 1300 1400 1500
Sk (kN/m2) 1.7 1.9 2.1 2.3 2.7 3.2 3.7 4.2 5.4 6.2 7.0 7.8 8.6 9.2


Cona C
Višina(m) Do 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 1100 1200 1300 1400 1500
Sk (kN/m2) 3.0 3.0 3.0 3.5 4.0 4.5 5.0 6.0 7.5 9.0 10.5 12.0 13.5 15.0


Cona D
Višina(m) Do 100 200 300 400 500 600 in več
Sk (kN/m2) 0.25 0.5 0.75 1.0 1.2 1.6

© Agencija RS za okolje – Urad za meteorologijo, 2002. Pripravila: Tadeja Ovsenik-Jeglič, Tajda
Mekinda-Majaron

Leave a Reply